Ko bom nekoč star,
ko ne bom več mogel vedeti,
kaj je dobro ali slabo zame…
Ko boste morali misliti in delati namesto mene,
ko se bom vedel kot otrok,
ko bo moj strah pred sedanjim trenutkom
izzval agresijo…
Takrat ne pozabite,
kaj sem v življenju doživel,
imejte razumevanje do mene,
četudi kdaj mojega vedenja ne boste razumeli.
Kljub temu sem človek,
ki želi, da z njim delate dostojanstveno.
KAKO JE BI BITI STAREJŠI
Tu je 1. oktober – mednarodni dan starejših. Lepo, da je tudi nam namenjena pozornost, da nismo čisto odrinjeni in pozabljeni.
Spomini se mi vračajo v preteklost mojega življenja. A najbolje bo, da hitro s spomini prekinem in se vrnem v sedanji čas in sprejmem starost takšna kot je. Saj gremo za njo, eden za drugim.
Seveda je še kar v redu, če si kolikor toliko pokreten, da si sam svoje najintimnejše stvari urediš. Nam je čisto lepo tu v domu. Če si pa nepokreten in popolnoma odvisen, je pa starost težja.
Ugotovila sem, da čim starejši si, izgubljaš več sorodnikov, prijateljev, raznih hobijev. Ostanejo ti še obiski družine. Takrat ti pa prav pride, če imaš več otrok, ker imaš več obiskov. Letos, ko preživljamo korona tedne in mesece, pa žal temu ni tako. Prikrajšani smo pri številu in pogostosti obiskov. Ker ni izhodov k domačim, sorodnikom, v mesto, bližnjo okolico, tako kot smo bili vajeni do letošnjega marca, čutimo, da nam je okrnjena svoboda in nas je ta čas prikrajšal za druženja z ljubljenimi. V domu se trudijo, da nam lajšajo življenje z drobnimi pozornostmi. Hvaležni smo jim za njihov trud. Vemo, da opravljajo težko delo, kajti starejšega človeka ni vedno lahko razumeti in mu ustreči.
Srečni smo lahko, da obstajajo domovi za starejše, kjer nam pomagajo, da čim lepše preživimo čas življenja, ki nam je še namenjen. Naša velika želja v tem življenjskem obdobju pa je ostati zdravi in se veseliti prihodnosti.
DRAGOTINA SPRUK
